Ljubljansko letališče predstavlja s svojimi dejavnostmi gospodarski subjekt s pomembnim vplivom na ekonomski razvoj širše gorenjske in osrednje slovenske regije. Letališče je nosilec letališkega prometa v Sloveniji, hkrati pa cilj in izvor prometnih tokov v širši okolici, ki bistveno vplivajo na prometno infrastrukturo in posredno tudi na urbanizem okoliških občin.

Prometne povezave od letališča proti Ljubljani in Kranju ostajajo praktično nespremenjene vse od njegovega odprtja leta 1963. Razen leta 1985 izgrajena gorenjska avtocesta in prestavitev odseka državne ceste mimo letališča v letu 2018, ni bilo vlaganj in izboljšav na obstoječi infrastrukturi, kar tako letališču kot okoliškim občinam predstavlja oviro in motnjo v razvoju.

Promet na gorenjski avtocesti je od uvedbe vinjet v letu 2008 močno narasel zaradi preusmeritve lokalnega prometa kot tudi njegove splošne rasti. V bližini priključkov na avtocesto so se razvile industrijske cone, medtem ko so lega, oblika in število avtocestnih priključkov ostali enaki.

Resnejše sistemske rešitve nastale situacije doslej niso bile predlagane, z izjemo izvedbe posameznih, nepovezanih projektov. Ob spoznanju, da se problematika ne rešuje v zadostni meri, se je Fraport Slovenija odločil za proaktivnejši pristop in pripravil konkretne predloge sprememb prometnega omrežja na širšem območju letališča. Ti vsebujejo gradnjo novega avtocestnega priključka in modifikacije obstoječih, nove cestne povezave in umestitev visoko zmogljive železniške proge v X. panevropskem prometnem koridorju v neposredni bližini letališča s skupno železniško postajo za Kranj, Šenčur in letališče, ki bi omogočila razvoj novega multimodalnega logističnega centra v neposredni bližini gorenjske avtoceste.

»Specifičnost območja povečuje potrebo po učinkovitejšemu prometnemu omrežju. Pretekle prostorske razvojne značilnosti prometa danes ne ustrezajo več standardom učinkovite dostopnosti in kakovostne mobilnosti. Neustreznost prometnega omrežja vodi v zasičenosti, preobremenjenosti in zamaške, zato zahteva njegovo preoblikovanje,« je ob predstavitvi resolucijskega sklepa poudaril poslovodni direktor Fraporta Slovenija, Zmago Skobir.

»Zavedamo se tudi omejitev v državnih financah za te posege, zato smo pri načrtovanju prometne infrastrukture poskušali doseči maksimalno možnost etapne gradnje in takojšnjih prometno-funkcionalnih učinkov posameznih etap. Menimo, da naš predlog ponuja racionalno izgradnjo predlaganih prometnic in da je s prostorskega ter okoljskega vidika ustrezen, posledično pa tudi z ekonomskega vidika ugodnejši. Navedene ugotovitve so povzete v predstavljeni resoluciji, ki ponuja načine premagovanja nastalih težav in teži k optimalnemu prometnemu in prostorskemu ravnotežju,« je dodal.

Fraport Slovenija je, kot pobudnik podpisanega resolucijskega sklepa, predloge infrastrukturnih rešitev pripravil, preveril in predstavil šestim sosednjim občinam v okolici letališča: Mestno občino Kranj, Občino Cerklje na Gorenjskem, Občino Šenčur, Občino Škofja Loka, Občino Komenda in Občino Vodice. Dosežen je bil sporazum, ki je bil podpisan in predstavljen v obliki resolucijskega sklepa, ki povzema predloge ključnih infrastrukturnih rešitev osrednje gorenjske regije in vključuje časovno opredelitev predlaganih ukrepov.

Resolucijski dokument je bil podpisan 19. novembra 2019. Sklep in konkretne predloge prometnih rešitev so podpisniki sklepa konec leta 2019 predali v presojo Ministrstvu za infrastrukturo in pozvali odgovorne državne organe k celovitemu vrednotenju predloga, pravočasni izvedbi študij in realizaciji ukrepov.