V ličnem in barvitem čebelnjaku so naseljene čebelje družine avtohtone slovenske vrste kranjska sivka. Kranjsko sivko odlikujejo delavnost, skromnost in odličen smisel za orientacijo. Te lastnosti se zrcalijo tudi v ljudeh, ki za čebele skrbijo in z njimi živijo. Posebnost čebelnjaka Fraporta Slovenija so tudi čudovite panjske končnice, ki so jih na naše povabilo izdelali učenci Osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj na Gorenjskem. Deset izbranih končnic smo trajno namestili na čebelnjak, ostala dela pa so bila razstavljena v potniškem terminalu in kasneje še v prostorih šole.

Lanskoletni medeni pridelek je bil uporabljen za novoletna darila poslovnim partnerjem. Čebelje produkte tudi analiziramo in s pomočjo analiz ugotavljamo vplive naše dejavnosti na okolje. Čebelji pridelki so namreč dober indikator onesnaženosti okolja. Do sedaj opravljene analize pristnosti in varnosti (ostanki akaricidov) medu ne kažejo neskladij.

20. maja, obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. V Sloveniji se izjemnega poslanstva čebel zelo dobro zavedamo, zato ni naključje, da je pobuda za praznovanje mednarodnega dneva čebel prišla ravno iz Slovenije. Čebelarstvo je močno zasidrano v slovensko tradicijo.

Ob svetovnem dnevu čebel smo se pogovarjali z oskrbnikom čebelnjaka Fraporta Slovenija, gospodom Francijem Strupijem, ki živi in diha s čebelicami, s čebelarstvom pa se ukvarja že od leta 1982. Njegova ljubezen do čebel in narave je iskrena in pristna. Z vprašanji smo ga zmotili kmalu po tem, ko je iz enega od panjev ušel roj. Gospod Franci ga je takrat ukrotil s pomočjo letaliških gasilcev, nekaj dni kasneje pa še enega s pomočjo vzdrževalcev. Je čebelar s srcem. Na svojem domu v Spodnjem Brniku je uredil tudi čebelarski muzej, kjer obiskovalce z veseljem popelje v zanimiv svet čebelarstva in slovenske kulturne dediščine.

Fraportov čebelnjak je naseljen s čebeljimi družinami vrste kranjska čebela. Koliko družin živi v naših čebelnjakih?
V čebelnjaku je deset družin, vsaka družina je v svojem panju. Ena družina vsebuje približno od 40 do 60 tisoč čebel in od tri do šest tisoč trotov ter eno matico.

Pred kratkim so rojile. Del čebelic je odletel v bližnjo brezo. Rešili ste jih s pomočjo naših sodelavcev. Kje so zdaj te čebelice?
Rojenje je naravni razmnoževalni cikel čebeljih družin. Vsaka čebelja družina, ki želi, da se razvija in želi ustanoviti novo družino, se razdeli na dva dela. Matica, ki zalega, povabi del najboljših delavk in nekaj trotov ven iz panja, to je približno polovica čebel, druga polovica pa ostane v panju. Te čebele krmijo in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izvali mlada matica, se oplodi in začne zalegati nove čebele. Stara matica, ki pa z delom čebel zapusti panj, se naseli v bližnje drevo in ustanovi novo družino.

Koliko čebel imate pri sebi doma?
Doma imam 39 družin, v Prekmurju pa še deset.

Kako vemo, kateri med je zares dober, kvaliteten?
Slovenski gozdni med je zlat. Naš med je zares kvalitetni, imajo malo vsebnosti vode in to je tisto, kar jim daje prednost pred ostalimi.

Koliko medu smo v prvem letu pridelali v Fraportu Slovenija?
Pridelanega je bilo 35 kilogramov medu, kar je za prvo leto in glede na zelo deževno in muhasto pomlad, ki smo jo imeli lani, kar dobro.

Kako je s točenjem letošnjega medu? Kdaj ga boste pričeli točiti?
Prvič ga bom točil pred cvetenjem lipe, se pravi v začetku junija.

Čebelji produkti so lahko dober indikator vplivov naše dejavnosti na okolje. Je med, pridelan pri nas na letališču, zaradi specifike dejavnosti slabše kakovosti, kot kje drugje na podeželju?
Lansko leto sem dal tri vzorce iz vašega čebelnjaka v analizo na Biotehnično fakulteto, saj me je, tako kot tudi Čebelarsko zvezo Slovenije, zanimalo, če ima vaša dejavnost kakšen vpliv na kakovost medu. Bil sem izredno presenečen, da ni bilo nobenih povečanih primesi v samem medu. Med je zelo kakovosten, v glavnem je gozdni.

***

Včeraj smo v zvezi s čebelarstvom na našem letališču dokumentirali še eno zanimivost. Z zasebnim letalom se je k nam iz Francije pripeljal čebelar William Le Ferrand, ki bo 30 v Sloveniji vzgojenih družin kranjske sivke naselil po več letališčih v Franciji. Na sliki spodaj predaja enega od panjev iz rok Mitje Smrdela, čebelarja iz Zaloga, ki je vzgojil čebele za francoska letališča.